3. maja smo odpotovali v Tunizijo na otok Djerba. Šel sem s starši in bratom Lukom. V Tunizijo smo odšli na dopust, ker nas je zanimalo, kako ljudje tam živijo, kakšna je narava in kakšni so običaji v večinsko muslimanski državi.

Tunizija leži na severu afriške celine. Djerba pa je majhen otok na zahodu Tunizije. Tja smo odšli z letalom, na katerega smo se vkrcali na ljubljanskem letališču. Let je trajal dobri dve uri. Po pristanku na precej razkošnem letališču smo se vkrcali v star avtobus, ki nas je pripeljal do hotela. Že po poti smo ugotovili, da je Tunizija veliko  bolj drugačna od drugih dežel. Vse je veliko revnejše. Ljudem ni mar, kako izgedajo njihovi avtomobili in hiše. Na bolj neposeljenih predelih so prevladale velika peščena polja brez kakršnih koli znakov življenja, razen nekaj osamljenih palm. Naselja in mesta so bile v večini ob morjih in oazah. Čeprav je Djerba imela veliko razkošnih hotelov, je bilo zelo malo turistov zaradi terorističnih napadov v preteklosti. Vendar v naših sedmih dneh bivanja na Djerbi smo se počutili zelo varne.

Prvi dan smo si ogledali hotel in okolico, okusili odlično tunizijsko hrano in se spočili. Naslednji dan smo najeli bagije, ki smo jih lahko vozili kar po cesti brez vozniškega izpita in si s tem ogledali otok. Videli smo prelepe peščene plaže in lep sončni zahod.

Tretji dan smo si šli ogledati Sedouikech, ki je eno od večjih mest na Djerbi. Bilo je zelo prometno in natiščano in povsod so bile stojnice, kjer so ponavadi prodajali spominke ali ponaredke znanih znamk. Nedaleč od tega mesta sta bila muzej zgodovine Djerbe in akvarij aligatorjev, ki smo si ju ogledali naslednji dan. Precej zanimiv je bil akvarij, saj smo si lahko od blizu ogledali tri ali več metrske aligatorje, ki so med seboj bili zelo napadalni.

Še posebej je bil zanimiv šesti dan, ko smo šli s terenci v Saharo. Vozili smo se približno štiri ure po zelo slabih cestah in poleg tega smo imeli norega voznika, ki je zapeljal v vsako luknjo, ki jo je videl. Po naporni  vožnji smo prišli do manjšega naselja ob oazi, tam smo se kopali v izviru, nato pa smo si izposodili štirikolesnike in se šli vozit po puščavi. Tam smo srečali dva nesrečneža, ki jima je avtomobil nasedel na peščeni greben. Ko smo prišli nazaj, smo jedli kuskus, ki je ponavadi postrežen z jagnjetino ali kameljim mesom. Kuskus je zelo znana jed v krajih, kjer je veliko arabskega prebivalstva. Po še eni zelo dolgi in naporni vožnji smo se vrnili v hotel zelo utrujeni in zaspani.

Zadnji dan smo se z ladjo odpravili do lepega peščenega otoka, kjer smo se kopali in sončili. Zelo zanimivo mi je bilo, da je morje okoli otoka zelo plitko. Celo tako plitko, da sem imel poden več kot sto metrov od obale.

Naslednje jutro smo odšli na letališče, kjer smo se vkrcali na letalo in se odpravili domov.
Z našim potovanjem na Djerbo sem bil zelo zadovoljen, saj sem obiskal čudovite kraje in videl zanimive ljudi. Čeprav so ljudje drugačni od nas, so zelo prijazni in ti radi pomagajo, če rabiš pomoč, zato tudi priporočam, da si Djerbo ogledate tudi vi.

Leon Gomolj, 9. razred