Lansko leto 13. avgusta 2017 smo bili z družino in prijatelji na Avstrijskem Koroškem, natančneje na Malti na Koroškem. Odšli smo na izlet, za katerega smo se pogovarjali že dalj časa, saj nas je zelo privlačila tamkajšnja narava.Do tja smo se vozili približno tri ure in pol, saj smo enkrat stali na počivališču. Peljali pa smo se z avtomobilom iz Šentilja proti Gradcu in nato proti Celovcu v Malto in kasneje v dolino Maltatal.

Malta je avstrijsko mesto z dolgo zgodovino. Nahaja se na višini 834 m in ima približno 2180 prebivalcev. Zanimivost tega kraja je cerkev iz 14. oz. 15. stol. V njem najdemo dolino Maltatal, ki je primerna za vse ljubitelje narave. Je dolina v srednje vzhodnih Alpah, znana predvsem po slapovih, zato ji rečejo tudi dolina padajočih voda. Je ena najbolj priljubljenih dolin v Avstriji. Po dolini vodi tudi cesta, dolga 18 km s serpentinami in šestimi tuneli, ki kasneje vodi do jezu, imenovanem Kolnbrein.Ta je eden največjih jezov v Avstriji in je na 1933 m nadmorske višine. Tukaj je tudi hotel. Včasih je bila dolina Malte mesto delovnega taborišča nacistične Nemčije. Tukaj so bili deportirani vojni ujetniki iz Sovjetske zveze, ki so bili prisiljeni delati v granitnem kamnolomu. Najmanj 21 zapornikov je umrlo zaradi nečloveških delovnih razmer; spomenik označuje grobišče v bližnji kapeli.

Ker smo mi imeli enodnevni izlet, nismo bivali nikjer. Ko smo prišli v Malto, smo se najprej peljali v Maltatal. Peljali smo se mimo slapu Fallbach, kjer smo se tudi prvo ustavili. Ob slapu, ki je visok 200 m, je tudi park za otroke.(http://www.erlebnispark-fallbach.at). Tukaj  najdemo tudi ljudi, ki gredo plezati po kamniti steni. Začetek je enostaven, potem pa se začne stena vedno bolj strmo vzpenjati.

Nato smo odšli v dolino Maltatal. Peljali smo se po ozki enosmerni cesti, skozi nekaj tunelov. Začeli smo na višini 911 m, končali pa na 1900 m nadmorske višine. Pred tuneli stojijo semaforji, ki odštevajo čas do menjave smeri vožnje skozi tunel. Vmes smo se ustavili tudi ob stranski cesti, ob kateri je bilo nekaj parkirišč. To smo mi izkoristili za slikanje s slapom v ozadju. Nato smo pot nadaljevali pot do jezu. Parkirali smo na parkirišču ob hotelu Berghotel.

Nato smo si ogledali jez, visok je 200 m in širok 626 m. Njegova širina pa je skoraj 8 metrov. Največja zanimivost na jezu je ploščad Skywalk. Ta visi iz jezu in marsikdo sploh ne stopi na njo, recimo moja mama in botrca.  Do te ploščadi pridemo po nekaj mrežastih stopnicah. Sama ploščat je mrežasta oz. steklena, tako da vidimo 200 m v globino. Na jezu so imeli tudi bungee jumping, torej v globino kar 200m, saj so te dvignili v zrak. Cena pa je bila 160 evrov. Odšli smo tudi do jezera na drugi strani jezu, vendar nismo šli okoli, saj je bilo zelo mrzlo in vetrovno. V dolini na 900 m je bilo 28 stopinj celzija, zgoraj pri jezu pa 7 stopinj celzija. (https://sites.google.com/site/izletipookolici/mltatal).

Ogledali smo si tudi hotel, v katerem si lahko videl gradnjo jezu, zgodovino Maltatala, kamnito sestavo, zemljevid naše lege … Kot sam hotel pa je bil zelo lep. Nato smo se iz doline odpeljali v Gmünd. To je mesto in občina v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem. V tem mestu pa najdemo tudi Porshe muzej, katerega smo si nameravali ogledati, vendar si ga nismo, saj jaz, Nika in prijateljica Pia nismo bile za to.

Odpravili smo se proti Sloveniji in ustavili smo se tudi na jezeru, ki mu Avstrijci rečejo Faaken see ali po slovenske Baško jezero. To jezero je ledeniškega nastanka in je v južnem delu Celovske kotline. Do njega smo prišli skozi kamp (Arneitz), ob kampu so tudi igrala. Jezero je bilo takrat zelo toplo, tako da se je sestra Anaja odločila, da bo ona odšla vanj kar oblečena. Nato pa smo odšli skozi predor Karavanke v Ljubljano in nato nazaj v Jurovski Dol.

Na izletu nas je najbolj prepričala narava, slapovi, jezera, potoki … Narava je zelo lepa in vse je urejeno. Res je, da smo za vhod v dolino Maltatal plačali 17evrov, kar je kar drago, vendar pa v tej dolini res lahko vidiš marsikaj. Na izletu smo se imeli res lepo, ampak bi lahko bilo še boljše, če bi imeli več sreče z vremenom, saj je bilo zelo vetrovno in mrzlo. Zelo me je presenetil jez, saj sem mislila da ni tako visok.

Nuša Urbanič, 9. razred