Bruno: Zdravo
Šmuel: Zdravo. Kaj pa ti tukaj počneš?
Bruno: Šel sem raziskovati pa sem našel tebe. Kdo pa si?
Šmuel: Ime mi je Šmuel, pa tebi?
Bruno: Meni pa je ime Bruno. Zakaj pa nosiš črtasto pižamo?
Šmuel: Ni pižama. Vsi to nosimo.
Bruno: Kako misliš vsi?
Šmuel: Vsi, ki so tukaj. Na moji strani ograje.
Bruno: Kaj pa tam delate?
Šmuel: Ne vem. Od takrat, ko so nas vojaki pripeljali, smo živeli tukaj.
Bruno: Jaz sem se tudi preselil sem. Vendar mi nova hiša ni všeč.
Šmuel: Aha …
Bruno: Jaz moram iti. Če boš jutri tukaj, ti lahko prinesem sendvič.
Šmuel: To bi bilo super.
Bruno: V redu. Adijo!
Šmuel: Adijo!

Leon Gomolj, 9. razred

Bruno: Lepo pozdravljen. Kdo si?
Šmuel: Pozdravljen, Šmuel sem. Kdo si pa ti?
Bruno: Bruno sem, zanima me, kaj delaš za ograjo in zakaj si tako žalosten?
Šmuel: Tukaj za ograjo moram delati in vedno sem lačen, zato sem tudi utrujen in žalosten. Mi ti poveš še kaj o sebi?
Bruno: Jaz sem devet let star deček, živim v veliki hiši, moj oče ima lepo uniformo. Če si lačen, ti bom prinesel nekaj hrane.
Šmuel: Aaaa. Hrane bi bil zelo vesel, hvala ti. Vesel sem, da te spoznal, tukaj nimam nobenega prijatelja.
Bruno: Tudi jaz sem vesel, res je, da imam vsega dovolj, a prijatelja do zdaj tukaj nisem imel. Oprosti, moram iti, kosilo imamo, pridi jutri do ograje.
Šmuel: Ni problema. Seveda bom prišel. Adijo. Se vidiva jutri.
Bruno: Adijo.

Rene Farazin, 9. razred