Živjo! Sem Mia! Najslavnejša detektivka v naši hiši.

Nekega dne pri razredni uri smo pregledovali ocene. Vse so bile še v redu, dokler nismo prišli na ime Stanka Brošič. Njenih ocen ni bilo, čeprav je bilo še samo dva dni do konca šole. Učiteljica ji je jezno rekla: »Zakaj si si zbrisala ocene?« Stanka ji je odvrnila: »Nisem, saj veste, da me včeraj ni bilo in takrat so še bile ocene. Moja starša sta bila pri vas že prej.«

No, odločila sem se, da vzamem primer v svoje roke. Saj drugače iz tega ne bi bilo prav nič. Gledala sem okoli šole. In v pesku našla fotoaparat. Ko smo morali pri angleščini opisati svoje starše, je Stanka povedala, da je njen oče fotograf. Malo sem razmišljala. Odšla sem domov. Naredila sem načrt.

Že zgodaj zjutraj sem odšla nazaj na šolsko igrišče in se malo razgledala. Pod toboganom sem našla nekakšen načrt, kako bi lahko izbrisali ocene iz redovalnice. Ko sem prebrala, sem hotela oditi do ravnatelja, a nisem mogla. Vsi smo zunaj čakali, da se vrata odprejo. »Saj sem bila zaprta in ne moremo noter ter pouk se je že začel,« je rekla Manca. Vsi so odšli domov, a jaz sem ostala. Čakala sem in čakala, dokler se do šole ni pripeljal en avto. »Ford C-max,« sem rekla in si še zapisala tablico. Ven je stopil ravnatelj. Zdelo se mi je čudno, zato sem raje skrila. Zraven sta bila še dva moška. Odšli so v šolo. Vse sem že imela zapisano. Potihoma sem  odšla  za njimi. V ravnateljevi pisarni sem jih opazovala čez oknico na vratih. Videla sem, kako so brisali ocene od vsakega učenca in učenke. Vse sem poslikala s fotoaparatom iz igrišča, ki sem ga našla včeraj. Odšla sem na policijo in vse pokazala. Hitro smo odšli do šole. Vsi trije ravnatelj in pajdaša so odšli v zapor. Učiteljica in policistka sta me pohvalili. Policistka mi je dala značko za pogum in odločnost.

To je bil najboljši dan v mojem življenju. Če imaš kakšen problem, me le pokliči na 031 259 432 in bom takoj prišla ter začela raziskovati primer. Se še kaj slišimo! Lepi detektivski poljubčki vsem.

Detektivka Mia

Mia Kranjc, 6. razred