Rebeka Muhič, 9. razred

Bruno je vesel fantič,
prijateljstva na svetu
ne bi zamenjal za nič.
Ko dom in prijatelje zapusti
se od žalosti kar topi.

Ko novi dom spozna,
sivina ga izda,
da življenja v njem ni pravega.
Radovednost ga izda,
da spozna prijatelja,
s katerim na isti dan rojena sta.

Čez čas spozna,
da za prijatelja
ni življenja pravega.
Nasproti si sedita,
drug v drugega molita,
načrt si naredita.

Luknjo sta skopala,
z roko v roki sta obstala,
ko tema ju je obdala.

Florijan Garmut, 9. razred

Dan je prazen.
Na tleh deček sedi,
ki včasih najraje znorel bi.
Nemo zamahuje z odrezavimi lasmi.

Zakaj so njihovi pogledi tako hudobni?
Najlažje mu je reči, da so zlobni.
Česa krivi so bili otroci,
da pobijali so jih ti norci?!

Druga svetovna vojna
pustila je črn pečat.
Koncentracijska taborišča
bila so prava morišča.

Rebeka Najdenik, 9. razred