Vesolje

Vesolje je neskončno                          Končno
Na začetku se je vse razbilo              Bilo
Nastali so planeti                                Kometi
Rodilo se je življenje                          Trpljenje
Narava je zacvetela                           Ovenela

Dominik Jaušovec, Marko Igrec, Luka Terbuc, Simon Lubi, 9. razred

Saša Kop Žmavc, 2. razred

Šola

Šola je zelo mučna                         Učna
V njej se nekaj novega naučimo     Učimo
Nove prijatelje spoznamo               Poznamo
Učiteljice so zelo stroge                 Toge
V šoli norčije so vsakdanje             Danje
Karakterji so različni                       Lični

Domen Sulcer, Tinkara Knuplež, Katja Šnajder, 9. razred

Učenje

V sobi sam sedim                                             Bedim
Knjige, zvezke prebiram                                   Pobiram
Moti me neznanje                                             Znanje
Le zakaj se moram učiti                                   Iti
Kdor se zna učiti, zna dovolj                            Bolj
Kdor se učenju posveča, se vsak dan veča    Leča

Rebeka Najdenik, Maj Zarnec, Marko Knezar, 9. razred

Dupleška mornarica
pravih ladij ne pozna.

Franček njen je kapitan,
se s splavom vozi noč in dan.

Les po Dravi kupcem spravlja,
domov pa z vlakom precej denarja.

Timotej Eder, 8. razred

Suzi najstnica je postala,
ki o svojem življenju veliko je lagala.
Resnica bila njej je tuja,
laganje postalo ji je nuja.

Veliko pozornosti je želela,
v očeh prijateljic biti fina je hotela.
Staršev svojih se je sramovala,
resnice o svojem življenju ni izdala.

Tudi s fanti rada se je pobahala,
čeprav jih nikoli ni poznala.
Vse veliko breme je postalo,
zato zaželi si,
da njeno življenje bi se končalo.

Ker vsi želeli so ji pomagati,
na zdravljenje morali so jo odpeljati.
Vse končalo se je srečno,
a drobne laži ostale so za večno.

Metka Zemljič, 8. razred

Naša Suzi rada laže,
kar se že na daleč kaže.

Bogatega življenja si želi
in za to prav vse naredila bi.

Iskala ljubezni je pri fantih povsod,
a raje kot z njo, bili so povsod.

Napak je tako že veliko naredila,
da najraje bi se s tega sveta poslovila.

Timotej Eder, 8. razred

Kralj se je kratko malo odločil,
da se bo na krajo osredotočil.
Specializiral se na rop
in ukradel top.

Nevaren je to rekvizit,
zato dobil je brco v rit.
Takoj so ga dobili
in ga v luknjo vtaknili.

Ni želel tako,
hotel je le slavo.
Pisalo je v reviji
Najboljšega roparja smo ulovili!
Da trudil se je zaman,
šele zdaj prišlo je na dan.

Nina Senekovič, 6. razred

ČAROVNICA
Čarovnica čira čara,
tebe v žabo začara.

ZVEZDA
Ko zvezdica na nebu posije,
je čas za spanje.

POSTELJA
V postelji berem, se učim,
spim in smejim.
Postelja je za zaspance.

JUTRO
Ko pride jutro na plan,
se zbudim jaz in gre luna spat.

Anastazija Kauran, 6. razred

Ko se Sonce odpravi spat,
zvezde gredo delo iskat.
Ena po ena začnejo svetiti,
a vedno ena in edina zvezdica Zaspanka zamudi.

Minka, Tinka in Linka že govorijo o zvezdici.
Zvezdica hitro prihiti in ti
lahko noč zaželi.

Katja Špindler, 6. razred

Samostalnik je nekdo,
ki na koncu dobil bo končnico -o
kot jutro in drevo.

Čarovnica, posteljica nima končnice -i.

Zvezdice, pravljice, sanje
so pripravljene na spanje.

Noč in strahec le strašita,
da pokličeš: »Na pomoč!«

Palica se na dogodku vrti
okoli po glavi, pok naredi.

Zarja Mohorko, 6. razred

Rok Senekovič, 5. razred

Ko noč je,
strahec na pohod gré.
Speče otroke varuje pred čarovnico,
ki ima čarobno palico.

Zvezde vso noč sijejo,
a z jutrom v dan izginejo.

Taras Horvat, 6. razred

Ko Sonce se odpravi spat,
jaz v posteljo hitim.
Strahec v moji sobi čaka,
da se prav znoči.

Ko se lunica zbudi,
jaz zaprem oči,
a strahec mi hitro jih odpre.
Jaz pa hitro k mamici hitim.
Hitro, hitro, da strahec me ne dobi.

Katja Špindler, 6. razred

Zvezde na nebu žarijo,
sanje k tebi hitijo.
V sanjah čarovnica nastopa,
v sanjah se strahec v črnilu kopa.

Ko tiha noč objame svet v obroč,
dogodki v pravljici oživijo.
Ko še zadnja palica listje dobi,
se postelja zbudi.

Takrat se pokažejo prvi sončni žarki,
ki naredijo jutro.

Nina Senekovič. 6. razred

Čarovnica čez noč leti,
vsak dan leteti si želi.
V sanjah dogodke spremeni,
saj leteti si želi.

Strahec njen prijatelj je,
zvezdice pa bližnjice.
Palico čarobno ima,
z njo maha sem ter tja.

V pravljici oživi,
se v posteljo zvali.
Jutro se naredi,
ko čarovnica odleti.

Neža Senekovič, 6. razred

Poslušaj nas,
saj vemo, da je to naš čas.

Naša dežela ima veliko stvari,
ki nočemo, da drugim pripadale bi.

Reke, morje, gore, doline
ob pogledu na njih me žalost mine.

Če hočejo to nam vzeti,
moramo prej umreti.

Dvignimo se z DNA,
naj nas cel svet pozna.

Katja Špindler, 6. razred

Kaj pa leži tam sredi Evrope
kot smet? Kokoš slovenska uboga.
Slovenci vstanite, začnite živeti,
zaščitite vaše slovenske stvari.

Za teran, za Triglav, čipke,
žlikrofe in prekmursko gibanico gre.

Vstanite Kranjska, Koroška,
Štajerska in Primorska.
Zaščitite svoje znamenitosti,
patentirajte jih in zaščitite z avtorskimi pravicami.

Vojko Breznik, Maruša Žerav, Zoja Škerget, Jure Senekovič, 8. razred

Naš kralj Matjaž živel bo,
on za vedno strmel bo.
Prideš v jamo, ga vidiš sedeti,
nikoli ne boš ga mogel oživeti.

Lahko pa mu skuhaš juho
in bo prišel spet na svet.
Ljubi Slovenci srečni bodo spet
in živeli mirno.

Ko bojo živeli svobodno,
se vsi veselijo novega,
prijaznega in poštenega
kralja Matjaža.

Nataša Knezar, 7. razred

Rebeka Muhič, Nika Gamser, 9. razred

Simon Lubi, Dominik Jaušovec, 9. razred

Eva Konrad, Nika Ornik, 9. razred

Nuša Urbanič, Rebeka Najdenik, 9. razred

Rene Jaušovec, Leon Gomolj, 9. razred

Ana Šefer, 9. razred

Marko Knezar, Florijan Garmut, 9. razred

Domen Sulcer, Luka Terbuc, 9. razred

Maj Zarnec, Denis Smrekar, 9. razred

Tinkara Knuplež, Katja Šnajder, 9. razred

Florijan Garmut, Marko Knezar, 9. razred

Pija Šunko, 2. razred

Zevsu na ušesa je prišlo,
da ljudje se bogovom posmehujejo.
Na Zemljo prihiti in Lukanovo
palačo v prah spremeni.

Bogovi na zemljo dež so poslali
in s tem celotno mesto so poplavili.

Ko zadnjo človeka sta ostala,
sta si v hrbet kamne metala.
S tem sta nov rod ustvarila in
do konca dni sta srečna bila.

Laura Škamlec, 7. razred

Tiana Šipek, 4. razred

Gospod in gospa
si želita otroka,
ampak sreča jima ni naklonjena.

Gospodična je zbolela
in si 7 let in 7 mesecev želela,
da bi ozdravela.

Po beračevi zaslugi
gre na koncu na Gorjance,
kjer nalije si 3 kupice.

Prvi dve sta čudne barve bili,
tretja pa se ji zasveti.

Maja Škamlec, 7.razred

Tinej Murko, 5. razred

Kralju Zevsu na uho je prišlo,
da si ljudje kradejo,
se pobijajo in si lažejo.

En dan na Zemljo je šel
in videl, kaj dogaja se tam.
En kralj preslepiti ga je hotel,
a njegov grad Zevs zažgal je.

Zemljo s poplavo kaznoval je
in novo prijazno človeštvo ustvaril je.

Taja Murko, 7. razred

Alina Berič, 1. razred

Ljudje hudobni so,
zato jih Bog kaznuje,
na Zemljo pošlje blisk in grom
in jih uniči.

Spremeni se človek v volka,
postane le pastir,
nastal je velik potop sveta,
prinesel je veliko voda.

Ostala sta le dva,
padla na kolena in
molila sta boga.

Damir Korošec, 7. razred

Teo Grah, 4. razred

Orfej je nekoč živel,
igral na liro je in pel.
Vsi so ga občudovali,
vsak dan so ga poslušali.

Zaljubil se je v Evridiko,
poročila sta se še.
Orfej je mogel oditi,
Evridiko zapustiti.

Evridika je umrla,
oči za vedno je zaprla.
Orfej je obupan bil,
zakaj jo je zapustil.

Na koncu šel je k njej,
srečno živela sta naprej.

Julija Konrad, 7. razred

Nik Lorenčič, 3. razred

V grški deželi,
daleč pred leti
živel je pevec sloviti.

Pevcu Orfej je ime bilo,
igrati na liro in peti je znal lepo.

Zaljubil se v Evridiko je močno,
zato ji včasih zapel je kakšno pesmico.

Ker umrla je prehitro,
je za njo odkorakal v nebo.

Aneja Črnčec, 7. razred

Žana Jeza, 4. razred

Na Gorjancih vile so živele,
vojake v vojni zdravile.
Vojaki so začeli se proti kristjanom boriti,
vile za vedno so odšle.

Ena na Gorjancih je ostala,
zaklad čuvala.
V ranjenega vojaka se zaljubila
in ga zdravila.

Vojak ji je zvečer sledil,
jo gledal v potočku, kako kopa se.
Vila se je prestrašila,
ga v srce ustrelila.

Silvana Šefer, 7. razred

Rebeka Muhič, 9. razred

Bruno je vesel fantič,
prijateljstva na svetu
ne bi zamenjal za nič.
Ko dom in prijatelje zapusti
se od žalosti kar topi.

Ko novi dom spozna,
sivina ga izda,
da življenja v njem ni pravega.
Radovednost ga izda,
da spozna prijatelja,
s katerim na isti dan rojena sta.

Čez čas spozna,
da za prijatelja
ni življenja pravega.
Nasproti si sedita,
drug v drugega molita,
načrt si naredita.

Luknjo sta skopala,
z roko v roki sta obstala,
ko tema ju je obdala.

Florijan Garmut, 9. razred

Dan je prazen.
Na tleh deček sedi,
ki včasih najraje znorel bi.
Nemo zamahuje z odrezavimi lasmi.

Zakaj so njihovi pogledi tako hudobni?
Najlažje mu je reči, da so zlobni.
Česa krivi so bili otroci,
da pobijali so jih ti norci?!

Druga svetovna vojna
pustila je črn pečat.
Koncentracijska taborišča
bila so prava morišča.

Rebeka Najdenik, 9. razred

Rok Senekovič, 5. razred

Prometej po zemlji blodil je,
iskal koga sebi podobnega še.
Pa spozna še življenjska
res pomembna vira dva.

Iz njih naredi kipce,
Atena jim življenje vdihne.
Prometej jih nauči
vse o delu in jedi.

Zevs reče tudi:
“Bogovom darujte vi.”

Ker Prometej ga pretenta,
ga pritrdi na steno prepada.
Vsak dan orel prihaja,
da mu požre jetra vsa.

Jonas Kacijan, 7. razred

Naja Črnčec, Tinkara Ketiš Kos, 2. razred

Sestra je ena in edina,
za vse življenje.
Je posebna
in ne vem, kaj bi brez nje.

Je oseba, ki ti nudi podporo,
ko si najbolj na tleh.
Lahko ji zaupaš,
saj veš, da ničesar nikdar ne pove.

Med sestrama je ljubezen,
ki ostane vklenjena v vajino srce.

Nuša Urbanič, 9. razred

Primož Šnajder, 4. razred

Tu je Jožef mrož,
ki je prišel v Portorož.
Na dopustu je
in zaljubi se.

Ko nehote v sosednjo sobo (št. 102) pogleda,
tam eno lepo mlado ribo ugleda.
In ubožec se takoj vanjo zagleda.

Za njo se mrož kar metal je na zobe.
In seveda, glej: vse je šlo narobe.
Lepa riba mislila je, da je idiot,
zato je mrož pri priči šel na pot!

Natanael Andrejč, 6.razred

Rok Senekovič, 5. razred

Ne laži mi.
Bodi, kar si v resnici,
povej po pravici.
Natoči čistega vina
v imenu spomina.

Ne ponujaj mi prijazno,
upanje prazno.
Naj trenutek slepote
ne vzame mi lepote.

Nika Urbanič, 8.razred

Filip Brumen, 2. razred

Laž, kaj je to?
To je beseda, ki te prizadene, osramoti in boli.
Vendar to besedo
uporabljamo v stiski vsi.

Laž kratka je beseda,
ki tudi kratko potegne in
včasih ugotovi, da
lagal si.
Staro pravilo še vedno drži,
da laž ima kratke noge.

Martina Kukovec, 8. razred

Ko se stemni

Sončni zahod zavit v lepoto
oddaja ljudem toploto.
Dnevi minevajo počasneje,
mladost odhaja hitreje.

S sončnim zahodom se dan konča
in se spet začne nov dan.
Zvečer nebo potemni
in luna na nebu zažari.

Nuša Urbanič, Rebeka Najdenik, Katja Šnajder, 9. razred

Hodim po pokrajini

Hodim po pokrajini,
lepota je povsod.
Kdor nima dobrega očesa,
ne vidi ničesar.

Tu je neka toplina,
ki bo vedno ostala.
Narava je svoboda,
a tudi nerodna.

Maj Zarnec, Florijan Garmut, Leon Gomolj, 9. razred

Sara Kotnik, 3. razred

Pokrajina

Otroci uživajo v dih jemajočih
harmonijah narave
in občudujejo sinje modro nebo.

Narava ustvarja svojo pravljico,
kjer ptički žvrgolijo
in letijo v svobodo.

Jutro se preveša v večer,
barvitost neba se spreminja
iz sekunde v sekundo.

Tinkara Knuplež, Blažka Grabušnik, 9. razred

Narava

Zunaj vidi se trava
kot Globovnice naše sanjava.
Črički pojejo svojo melodijo,
otroci pa nam lepo žvrgolijo.

Smreke, jelke, bukve, hrast
to naša je edina last.
Nebo je modro kot Smrketa
in sonce rumeno kot regrat spomladi.

Tukaj so še živali,
ki uživajo v svojem raju.
To naša je narava,
kjer dogaja se vsa zabava.

Luka Terbuc, Marko Igrec, Rene Farazin, 9. razred

Barve narave

Narava je osupljiva,
a hkrati pomirljiva.
Navdušuje nas z veličastnimi razgledi.

Narava nas spominja na preteklost,
opominja nas na prihodnost.
Daje nam lepoto,
sonce pa toploto.

Domen Sulcer,Dominik Jaušovec, Rene Jaušovec, 9. razred

Matej Zemljič, 1. razred

Podobe narave

Pokrajina dih jemajoča,
v kateri leži reka tekoča.
Rano barvna ptica pojoča
krasi naravo,
ki je naravnost sproščujoča.

Svoboda je vrlina.
Zjutraj v naravi se čuti toplina.
Sončni zahod je kot kupica vina,
ki mineva kot “brzina”.

Simon Lubi, Marko Knezar, Denis Smrekar, 9. razred

Kaja Žnuderl, 1. razred

Triolet o slovenščini

Pridevnik, samostalnik, prošnja
kdor slovenščino dobro zna,
se v življenju lepo ima.
Pismo, pesem, prošnja
ko slovenščino si vprašan, je kot smrtna košnja,
saj kot skala težka so vprašanja.
Pismo, pesem, prošnja
petka težko je dosegljiva kot drevesna krošnja.

Simon Lubi in Rene Jaušovec, 9. razred

Daša Knezar, 2. razred

Triolet o življenju

Življenje je vsebarvno,
vsak dan drugačno.
Lahko je lepo ali mračno.
Življenje je vsebarvno.
popestrimo ga z rojstvom,
užalostimo ga s smrtjo,
vsak dan drugačno.

Krivica in resnica
sta prijateljici življenja,
a sovražnici smrti.
Krivica in resnica.
Krivica črna,
resnica barvna.
Krivica in resnica,
sta prijateljici življenja.

Blažka Grabušnik, Tinkara Knuplež, 9. razred

Triolet o vesolju

Zemlja, Mars, Venera
to čudni so planeti.
Sreča in nesreča kot
Zemlja, Mars, Venera
krožijo kot naša pot,
In so v nebo ujeti.
Zemlja, Mars, Venera.
To čudni so planeti.

Zvezde in kometi
so nočni planeti.
Svetijo v večnost.
Zvezde in kometi
in kot ljubezen so ujeti
ter po vrsti so prešteti.
Zvezde in kometi
so nočni planeti.

Nuša Urbanič, Rebeka Najdenik, 9. razred

Triolet o boju

Orožje v roke,
ker gremo v poslednji boj.
Za naše ozemlje
orožje v roke,
v neskončen boj,
če tudi nas ranijo.
Orožje v roke,
ker gremo v neskončen boj.

Za našo državo
so partizani tu.
Ta boj je
za našo državo,
v neskončnem boju
smo nesmrtni.
Za našo državo
damo našo življenje.

Maj Zarnec, 9. razred

Prišla je pomlad,
na travniku se pase srnjad.
Iz zemlje je pogledal zvonček,
ki je pravi balonček.

Sanja, sanja zvonček naš,
da postal bi akrobat.
Najbolj strah pa zvončka je,
da utrga ga dekle.

Dekle prišlo je do gozda
in natrgalo šopek zvončkov.
Naš zvonček bil je vesel,
saj ostal je na travniku tem.

Urška Zorec, 5. razred

Manja Jug, 2. razred

Tam za hribom mož stoji,
zelo srhljivo se smeji.
Dolgo stal več tam ne bo,
ker sonce ves sneg pobral bo.

Sanjati hitro prični,
ker nimaš več dosti dni.

Kmalu bo pomlad prišla,
zima pa odšla.

Valentina Kauran, 5. razred

Ema Senekovič, 2. razred

Jesen je komaj odšla
in zima že prišla.
Otroci se veselijo,
da snežaka naredijo.

Snežak sanja o pomladi,
ki  prihaja in odhaja.
Rad videl bi enkrat lepo naravo,
kjer ptički pojo.

Rad bi ostal,
a ne more,
saj zanj pretoplo je.

Maruša Majer, 5. razred

Aisha Gaube, 6. razred

Moj snežak pa sanja,
sanja o pomladi,
sanja o prelepi travi
in o sončni zabavi.

Sanja o vili v reklami,
sanja o zmaju na salami,
sanja o teti zimi,
ki poslavlja se.

A sanjal dolgo več ne bo,
saj pomlad kmalu prišla bo,
saj sonce bo sijalo
in ga bo kmalu pregnalo.

Neža Gert , 5. razred

Anastazija Kauran, 6. razred

Snežak Bedak sanja,
da na morje gre,
da sonce ga ogreje
in prijazno se mu smeje.

Sanja tudi, da je velik in močan,
da samega vraga bi ugnal.
Sanje njegove so,
da super snežak bi postal,
da zlobneža bi premagal,
ker ta grozi, da uničil ga bi.

Ta sovražnik sonce je,
ker stopiti ga hoče,
saj prihaja pomlad
in on mora spati.

Leon Bračič Rajšp, 5. razred