To smo mi …

Slovo

V življenju pride čas razhoda               Odhoda
Na pot postavlja nam preizkušnje        Izkušnje
Ko se moraš posloviti                          Odsloviti
Nikoli se tako ne izide                          Razide
Kot brez ljubljenih oseb biti                  Iti

Rene Farazin, Leon Gomolj, Blažka Grabušnik, 9. razred

Nuša Urbanič: “Sem vesela, prijazna in dosežem to, kar hočem. Vpisala sem se v gimnazijo, kjer me čaka še kar nekaj učenja. Letošnje leto bom zaključila z odličnim uspehom. Moj moto je: sledi svojim sanjam in nikoli ne obupaj.”

Katja Šnajder: “Sem odkrita, prijazna in vedno pripravljena pomagat. Moje šolanje bo kmalu zaključeno in iz šole bom odšla z lepimi spomini.”

Rene Farazin: “Sem vedno nasmejan, odkrit in rad pomagam. Vpisal sem se na Tehniški šolski center Maribor, ker imam rad vse, kar ima motor, rad se vozim z motorjem. V prostem času se ukvarjam s športom. Šolo bom imel v lepem spominu, saj so se tu zgodile najboljše stvari, učitelji so nas včasih malo kritizirali, a vedno so bili dobri. Za vedno si jih bom zapomnil.”

Leon Gomolj: “Sem prijazen, vesel in rad pomagam. Najbolj se potrudim za stvari, ki me zanimajo ali pomagajo drugim. Rad popravljam in se vozim z motorjem ter igram računalniške igre. Vpisal sem se na Tehniški šolski center Maribor.”

Maj Zarnec: “Sem prijazna, tiha in vesela oseba. Imel bom dobre in slabe spomine na osnovno šolo. Zaključil bom s prav dobrim uspehom. Rad se vozim s kolesom. S prijatelji rad igram računalniške igre.”

Florijan Garmut: “Najbolje sem si zapomnil, kako smo se fantje pred vsako uro zbirali na stranišču in kako smo med prosto uro zvonili.”

Rebeka Najdenik: “Se rada smejim in sem skoraj vedno dobre volje. Sem prijazna dobrosrčna, razumevajoča in spoštljiva. Uspešna sem na športnem področju. Nisem rada v središču pozornosti.”

Tinkara Knuplež: “Moji hobiji so balet, igranje košarke in druženje s prijatelji. Zelo rada se smejem. Sem vesela oseba.”

Blažka Grabušnik: “V prostem času sem rada v naravi in se rada rolam. Po karakterju sem vesela in radodarna. Imam eno sporočilo za učence: nikoli se ne sekirajte glede ocen, življenje se vrti okrog drugih pomembnejših stvareh.”

Luka Terbuc: “Po karakterju sem prijazen, dobrosrčen in rad delam. Moji hobiji so igranje biljarda in računalniških iger. V prostem času rad na računalniku 3D modeliram, poslušam heavy metal, zato imam rad šale s črnim humorjem. Vpisal se bom na SERŠ.”

Marko Igrec: “Na osnovno šolo bom imel lepe spomine. Pogrešal bom sošolce in naše norčije. Rad igram harmoniko in se vozim z motorjem. Vpisal sem se na gradbeno šolo, saj želim postati gradbenik.”

Simon Lubi: “Rad igram nogomet, osnovna šola mi bo ostala v lepem spominu. Moj moto je, da ko je najhuje, moraš najbolj stisniti in vztrajati.”

Rene Jaušovec: “Na osnovno šolo bom imel lepe spomine, pogrešal bom prijatelje. Najraje igram računalniške igre in nogomet. Vpisal sem se na SERŠ, ker se rad ukvarjam z računalništvom.”

Domen Sulcer: “Osnovna šola mi bo ostala v lepem spominu. Predvsem bom pogrešal prijatelje, naše norčije, kot je zvonjenje sredi pouka, “špricanje” ure, skrivanje pred učiteljicami … V prostem času rad igram računalniške igrice in nogomet. Vpisal sem se na Tehniški center Maribor, smer strojni tehnik.”

Denis Smrekar: “Iz osnovne šole bom predvsem pogrešal prijatelje. Najraje se ukvarjam z nogometom. Vpisal sem se na Tehniški center Maribor, smer tehnik mehatronike.”

Marko Knezar: “Na osnovno šolo me vežejo lepi spomini, pogrešal bom sošolce, vendar jih bom občasno videl tudi v mestu. V prostem času najraje igram nogomet in seveda računalniške igrice. Vpisal sem se na SERŠ, smer elektrotehnik.”

Dominik Jaušovec: “Iz osnovne šole odhajam z lepimi spomini, saj sem se z vsemi sošolci in sošolkami dobro razumel, skupaj smo marsikaj ušpičili. Svoje sošolce bom zelo pogrešal. Vpisal sem se na Biotehniško šolo Maribor, smer kmetijsko-podjetniški tehnik.”

Rebeka Muhič: “Sem vesela, prijazna, radovedna in zelo rada govorim. V prostem času rada poslušam glasbo. Vpisala sem se na Tretjo gimnazijo Maribor, smer predšolska vzgoja.”

Nika Gamser: “Svoj prosti čas najraje preživim z družino in hišnimi ljubljenčki. Trudim se živeti po načelu: “Pot bomo našli ali pa jo naredili.” (Hanibal). Vpisala sem se na Prvi gimnazijo Maribor.”

Ana Šefer: “Sem prijazna in vesela. V prostem času rada poslušam glasbo in se družim s prijatelji. Šolanje bom nadaljevala na Tretji gimnaziji Maribor.”

Simon Špindler: “Sem prijazen, komunikativen in vedno vesel. V prostem času rad igram kitaro, nogomet in računalniške igre. Obiskujem tudi glasbeno šolo Muziklub in treniram pri NK Jurovski Dol. Naslednje leto bom obiskoval Biotehniško šolo Maribor.”

Nika Ornik: “Jeseni bom začela obiskovati Prvo gimnazijo v Mariboru. . Rada ima otroke, zato sem  sodelovala pri prostovoljstvu, kjer smo s sošolkami po končanem pouku pomagale 1. razredu. Moj  najljubši predmet je glasba, saj sem  z njo povezana že od otroštva.”

Eva Konrad: “Iz osnovne šole mi bo v spominu ostalo vodenje šolskih prireditev in to, da sem pri fiziki pokvarila merilni trak in skozi okno računalniške učilnice vrgla sošolkin copat. Vpisala sem se na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor, smer gastronomsko-turistični tehnik.”

Naj vas na vaši poti spremlja misel: “Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati.” (Albert Einstein)

To leto si bo zagotovo zapomnila tudi učenka 9. razreda Nika Gamser, ki jo krasi delavnost, smisel za likovno in besedno izražanje. Njeno ime se bo zapisalo v ZLATO KNJIGO.

Nika Gamser
Navdih za pesem

Kako naj vendar napišem pesem,
če je pa dan tako resen!

Nebo je oblačno, sonca ni,
na tak dan vsak samo spal bi.
TIHO VSI!
Trudim se pesem napisati!

Včasih je za pesem težko dobiti navdih,
včasih je dovolj že vetra pih.

Takrat nekaj šine mi v glavo …
Saj pesem vendar že imam,
pred nosom sem jo jaz imela,
še sama sem jo zaživela.

Vsak konec je začetek nečesa novega

Tilen Lorber, 8. razred

Spoštovani devetošolci, spoštovane sodelavke in sodelavci, gospod ravnatelj, g. župan, dragi starši.

Vsako srečanje je majhno rojstvo, posebno in čudovito. In to čudovito rojstvo se je  pričelo 1. septembra  2014.  Ko sem stopila v vaš razred, ste verjetno  čutili  malce razočaranja, saj ste si želeli mlajšo razredničarko. A usoda nas je združila v dobrem in slabem.

Bili ste polni pričakovanja in radovednosti. V tem neznanem in novem snidenju ste iskali tisto najlepše, kar je v življenju, to je zaupanje in prijateljstvo. Kot drevo, ki ponuja zavetje, sem vas vabila v svojo krošnjo. Počasi, a zanesljivo smo oblikovali skupno gnezdo. Skupaj smo  iskali prave poti, smeri, ki so šle k našemu skupnemu cilju.

Na tem skupnem gnezdenju ste  doživeli prve zmage, poraze, nerazumevanja, skrbi, ljubezni. Gradila sem vaše osebnosti, z roko v roki smo potovali in gradili mostove. Našli smo srčno pripadnost, postali smo čudovita skupnost. Bila sem del te zgodbe, vaša  voznica in predana usmerjevalka. Ali mi je uspelo, presodite sami.  Bilo mi je v veliko čast, da sem skupaj z vami soustvarjala to bogato štiriletno obdobje.

Nehote sem naredila tudi kakšno napako, za to se vam opravičujem. Zdaj smo na razpotju. Zapuščate nas, ostajam pa s spomini na generacijo 2009‒2018.

Rada  se bom spominjala vaših radovednih pogledov, smeha na obrazu, veselja in vaših lepih besed. Posebej prijetne so bile naše skupne ure v šoli v naravi, plesne prireditve, naša skupna srečanja s starši, končne ekskurzije  in podobno. Na takšnih srečanjih sem vas še bolje spoznala. Še posebej sem bila vesela, da ste razveseljevali tudi vaše starše z nepozabnimi prireditvami pred božičnimi in novoletnimi prazniki.  Bili ste čudoviti in  neponovljivi. Ponosna sem na vaše učne uspehe, na številna priznanja, ki ste jih dosegli na različnih tekmovanjih. Številni med vami ste uspešno zastopali našo šolo tudi izven občine. Ste odlični športniki, saj že tri leta nosite naslov, kot najboljši športni razred. A vedite, da so zasluge za te dosežke,   v  mojih čudovitih sodelavcih, ki so iz teh mladih ljudi ustvarili  osebe, ki bodo morda v prihodnosti  krojili razvoj domačega kraja in se bodo njihova znanja pojavila tudi v širnem svetu. Iskrena hvala, spoštovani sodelavci, za vsak prispevek, tako na učnem, svetovalnem, kulturnem, tehničnem in kulinaričnem področju.

Zahvala gre tudi  Vam staršem, ki ste se  aktivno vključili v delo razredne skupnosti, in pokazali veliko mero razumevanja. Verjamem, da je danes vzgoja otrok zahtevna naloga, toda zanesljivo lahko trdim, da ste se  trudili po svojih močeh. Vzgojili ste  jih v dobro in pošteno mladino.

Dragi devetošolci. Odhajate  za nekoga morda v neznan svet.  Vsak po svoje bo šel  iskat svojo srečo. Ustvarite si najlepše, kar se v življenju da in naj vam služi zdravje, da boste lahko počeli to, kar si želite.

V vas vidim sonce, saj žarite z neko posebno toplino, jo oddajate in vsak med vami je odsev žarka, ki ga ne bom pozabila. In Tone Pavček je dejal:

Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš – sence.

Prepričana sem, da se boste  izogibali senc in šli za soncem.  V znak zahvale za to dragoceno izkušnjo z vami,  vam iz srca podarjam sončnico, ki vas naj vodi v prihodnost. In sončnico spomina  prejme   Rene F., Blažka, Nika G., Florijan, Leon, Rene J., Dominika, Marka I., Marko K., Tinkara, Simon L., Eva, Rebeka M., Rebeka N., Ana, Katja, Luka, Simon Š.,  Denis, Domen, Nika  O., Nuša in Maj.

Spoštovani devetošolci!

Zapustili boste naše skupno gnezdo, »odfrčali« vsak po svoje in šli iskat svojo srečo. Ustvarite si najlepše, kar se v življenju da in naj vam služi zdravje, da boste lahko počeli dobra dela in da boste čez več let dejali naslednje: Znamo živeti in delček k temu je prispevala tudi osnovna šola. In še za konec: »Šolska vrata vam bodo vedno na stežaj odprta in čakala vas bom, da vam pomagam tudi s kakšnim življenjskim nasvetom.«

SREČNO IN HVALA!

Milena Kokol, razredničarka 9. razreda

Mi devetošolci

Nika Gamser, 9. razred

Mi najboljši smo,
ker z nami vedno fajn je bilo.

Vedno skupaj držimo,
ko pa je hudo, vsi zbežimo.
“Pubeci” krivi smo za vse,
čeprav “dikline” zraven so bile.

Smrtna tišina
naša ni vrlina.
Stranišče naše je zavetje,
ni nam ljubo ravno petje.

Mi pametna smo mladina,
zato matematika naša je vrlina.
Mi športniki smo najboljši zdaj,
v osnovno šolo nikoli ne gremo več nazaj.

Blažka Grabušnik, Simon Lubi, Rene Farazin, Tinkara Knuplež, 9. razred