Ne vem sicer natančno, zakaj smo se odločili za ta izlet oziorma po kakšnem ključu je oče izbral to destinacijo. Na izlet smo odšli 13. avgusta leta 2015, to je bil res lep, sončen in topel poletni dan.

Bled je eno najlepših slovenskih mest, zgodovina mesta sega sega že v leto 1000 pr. n. š. Bled leži v SV sloveniji na Gorenjskem.  Mesto je zelo bogato s hoteli in naravnimi lepotami, je zelo gospodarsko razvito in je eno večjih turističnih središč v Sloveniji. Nekaj res prečudovitega je Blejsko jezero, ki je tako veliko in prelepo, da se za ogled na to vozijo ljudje iz celega sveta. To jezero je eno najlepših jezer v Evropi, ki je dolgo kar 2,12 km in široko 1 km. Posebnost jezera je tudi otok, na katerem je cerkev. Če se odpravimo na Bled, seveda ne smemo pozabiti na grad, ki je morda  najstarejši grad v Sloveniji. Grad stoji na pečini, dvignjeni 139 m od vode.

Zjutraj ob 7:30 smo se jaz, moj brat, mačeha in oče odpravili iz Maribora. Moji občutki so bili prečudoviti in hkrati ne preveč dobri, saj sovražim vožnjo. Oče je v Mariboru zapeljal na avtocesto in ta nas je peljala mimo Slovenske Bistrice, Celja, Žalca, Domžal do Ljubljane, kjer smo naredili kratek odmor, da smo se malo najedli in napili ter razhodili noge, bil sem zelo vesel, saj sem vedel, da je pol poti že za menoj. Ko smo se okrepčali, smo se spet malo peljali in sedaj mimo Medvod, Kranja do Radovljice in čez nekaj minut smo prišli do želene destinacije, in sicer do Bleda. Že od daleč sem videl grad, ki me je osupnil. Vedel sem, da je Bled lep, ampak da je tako čudovit, si nisem mislil. Ko smo prišli tja, oče ni našel parkirnega mesta. Ko smo končno našli parkirno mesto, smo se peš odpravili k jezeru, kjer je bilo res lepo. Po nekaj minutah sprehajanja sem si zaželel sladoled in oče mi je dal nekaj evrov. Sladoled je bil zelo drag, kar mi res ni bilo všeč in zato sem se zmrdoval. Za ceno 2,50 evra za malo kepico sladoleda pričakujem, da bo zelo dober, a ta je bil res ogaben, zato sem bil zelo jezen.

Kasneje smo prišli do nekakšnega majhnega pristanišča, kjer si se lahko vkrcal na čoln, ki je peljal do otoka . Oče je rekel, da ne bomo šli na čoln, ker je bil z nami moj mlajši brat takrat star komaj dva meseca. Jaz sem se nato šel kopat na tamkajšno kopališče, kjer sem videl malo starejšo žensko s supom, ki je res nerodno padla v vodo in to mi je bilo na celem izletu res najbolj smešno. Od plavanja sem bil res izmučen, zato smo odšli nekaj pojest in popit, ustavili smo se v restavraciji, kjer smo si naročili pijačo in seveda, ker smo bili na Bledu, smo morali poskusit tamkajšno tradicionalno sladico in specialiteto blejsko rezino. Do takrat sem  poskusil le kremne rezine iz Mercatorja, ki se s tisto Blejsko rezino sploh ne morejo primerjati, res je bila odlična. Ko smo se posladkali, se je spet ustavilo pri računu  po domače : ’’Ateja bi vrglo na rit, če ne bi že sedel.’’ Hoteli smo si ogledati tudi grad, ki je bil res lep, ko smo prišli do stopnic, je na tabli pisalo,da je grad zaprt zaradi skal, ki se krušijo od stene. Za mene je to bilo res razočaranje in zato sem začel kuhati mulo, ko je oče to opazil, me je razveselil s tem, da je rekel, da ima za mene še eno presenečenje. Začeli smo hoditi proti avtu, kjer mi je oče povedal veselo novico, da gremo še v Planico na ziplaine.

Rene Farazin, 9. razred